Poleg tega čuječnost pomaga pri boljšem soočanju s težavnimi situacijami, zmanjšanju impulzivnih reakcij in povečanju čustvene odpornosti. Redno prakticiranje čuječnosti lahko posamezniku omogoči, da lažje prepozna svoje notranje potrebe, izboljša svoje odnose in doseže notranje ravnovesje.

Čeprav je bila večina raziskav čuječnosti narejenih pri ljudeh, ki nimajo motenj v duševnem razvoju, pa novi izsledki raziskav kažejo pozitivne učinke čuječnosti tudi pri otrocih z motnjami avtističnega spektra. Raziskave so se še dodatno osredotočale na agresijo in učinke čuječnosti na agresivno vedenje. Čuječnost v nasprotju z drugimi oblikami posredovanja, kot je psihofarmakološki pristop in vedenjske intervencije, posamezniku omogoča, da sam razvije svoje strategije za uravnavanje težavnega vedenja.

Tehnike čuječnosti imajo pozitiven vpliv tudi na starše in pripomorejo k boljšemu odnosu med otrokom in starši, kar seveda recipročno ugodno vpliva na otroka. Zmanjšanje stresa pri starših in izboljšanje njihovega psihološkega blagostanja se odraža v bolj ugodnih pogojih za otroka, v katerih lahko otrok bolj optimalno razvija strategije uravnavanja ter se počuti bolj varnega in sprejetega.

Čuječnost lahko poleg drugih metod komplementarno uporabimo tudi pri motnjah pozornosti, kot je ADD ali ADHD. Ljudje z ADHD (motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo) se pogosto srečujejo z izzivi, kot so težave s koncentracijo, impulzivnost, nemir in preobremenjenost z mislimi. Tradicionalni pristopi k obvladovanju simptomov vključujejo vedenjske tehnike in v nekaterih primerih tudi farmakološko podporo, vendar vedno več raziskav potrjuje, da lahko tudi čuječnost (mindfulness) pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja oseb z ADHD.

Čuječnost je praksa zavestne prisotnosti v trenutku, pri kateri se posameznik uči opazovati svoje misli in občutke brez obsojanja ter se zavestno usmerja nazaj v "tukaj in zdaj". Pri osebah z ADHD lahko redna vadba čuječnosti pomaga pri:

• Izboljšanju osredotočenosti: S treningom usmerjanja pozornosti lahko posamezniki zmanjšajo težave pri vsakodnevnem funkcioniranju in lažje ostanejo pri nalogah.
• Obvladovanju impulzivnosti: S prakso čuječnosti se krepi sposobnost prepoznavanja impulzov, preden postanejo dejanja, kar omogoča bolj premišljene odzive.
• Zmanjšanju tesnobe in stresa: ADHD pogosto spremlja otežena čustvena regulacija, čuječnost pa pomaga pri umirjanju uma in boljšem spoprijemanju z neprijetnimi občutki.
• Boljši samokontroli in samozavedanju: Posamezniki z ADHD se lahko naučijo prepoznavati svoje vzorce vedenja in čustev, kar jim omogoča boljše strategije za obvladovanje vsakodnevnih izzivov.

Vaje čuječnosti, kot so osredotočeno dihanje, meditacija pozornosti, telesni sken in zavestno opazovanje misli, lahko postanejo del vsakodnevne rutine. Pomembno je, da se praksa prilagodi posamezniku, saj lahko tisti z ADHD potrebujejo krajše in bolj dinamične vaje, ki jim omogočajo lažje vključevanje v vsakdan. Previdni moramo biti le pri posameznikih, ki jim vaje čuječnosti vzbujajo tesnobo. V tem primeru se je bolje poslužiti drugih metod, ki so za posameznika bolj sprejemljive.

Čeprav čuječnost ni rešitev, ki bi popolnoma odpravila simptome ADHD, je pri posameznikih, ki se ob izvajanju čuječnosti počutijo dobro, lahko dragoceno orodje za izboljšanje samoregulacije, umirjanje uma in boljše upravljanje z vsakodnevnimi izzivi.

Kot pri vsaki metodi, je tudi pri čuječnosti potrebno upoštevati individualnost posameznika in proces prilagoditi njegovim individualnim potrebam. V kolikor čuječnost vzbuja pri posamezniku nelagodje ali vodi v disociacijo, kar se lahko zgodi na primer pri osebah z osebnostnimi motnjami, je morda bolje izbrati drugačen pristop. Večinoma pa je čuječnost praksa, ki jo lahko skoraj vsak vnese v svoje življenje brez zadržkov in uživa njene blagodejne učinke na splošno psihofizično blagostanje. Pomembno je le, da si vzamemo trenutek za dih, prisluhnemo svojemu telesu in sprejmemo življenje takšno, kot je – tukaj in zdaj.