Izgorelost: Ko telo in um rečeta "dovolj"
Izgorelost je stanje fizične, čustvene in mentalne izčrpanosti, ki nastane kot posledica dolgotrajnega stresa, preobremenitve in nezadostnega okrevanja. Pojavi se lahko v katerem koli poklicu in življenjskem obdobju, še posebej pri ljudeh, ki se močno razdajajo za druge – v službi, družini ali pri osebnih projektih.
Kako jo prepoznamo?
Simptomi izgorelosti vključujejo:
- kronično utrujenost,
- nespečnost,
- pomanjkanje motivacije,
- težave s koncentracijo,
- občutek nemoči
in celo fizične simptome, kot so:
- glavoboli,
- bolečine v mišicah,
- prebavne težave in
- oslabljen imunski sistem.
Pogosto se izgorelost začne z visokimi pričakovanji in željo po perfekcionizmu, vendar sčasoma vodi v občutek nemoči in apatije.
Dejavniki tveganja
Med najpogostejšimi dejavniki, ki pomembno prispevajo k izgorevanju in dokončno k izgorelosti, so:
- perfekcionizem,
- vzgoja s pogojevanjem ljubezni
- samovrednotenje glede na dosežke
- pretirana občutljivost na kritiko
- pretirano prevzemanje odgovornosti
- preobčutljivost na izgube
- deloholizem
- nizka samopodoba
Kaj lahko storimo?
Pomembno je pravočasno prepoznati opozorilne znake in ukrepati.
Postavljanje mej, skrb za sprostitev, redni odmori, zdrava prehrana, gibanje in kakovostni odnosi so ključni za preprečevanje izgorelosti. Če se stanje poslabša, pa lahko strokovna pomoč pomaga posamezniku pri ponovnem vzpostavljanju ravnovesja, iskanju boljših načinov obvladovanja stresa ter učenju tehnik sproščanja in organizacije časa. Kadar gre za hudo obliko izgorelosti, je potrebno psihoterapevtsko zdravljenje, ki se pogosto kombinira tudi z ustrezno medikamentozno terapijo.
Ne čakajte, da se izgorevanje razvije v resno bolezen. Veliko lažje se z njo spopademo v začetnih stopnjah, predvsem pa je pomembna preventiva.
Marjana Onič, 23. 03. 2025